Breme prevelikega števila: overturizem v Dolomitih

Med selfiji na vrhovih in domačini, ki odhajajo, Bellunesški Dolomiti iščejo ravnovesje, ki ga množični turizem lahko dokončno poruši.

Ko je Unescov odbor leta 2009 razglasil Dolomite za svetovno dediščino, si nihče ni predstavljal, da se lahko tisto potrdilo izjemnosti spremeni v dvorezen meč. Danes, šestnajst let pozneje, številke pripovedujejo bolj zapleteno zgodbo: območje izjemne lepote, ki težko prenaša težo lastnega uspeha.

Dediščina, ki postaja problem

Tre Cime di Lavaredo, Braisko jezero, prelaz Giau: kraji, ki so jih še pred nekaj desetletji obiskovali alpinisti in dobro opremljeni ljubitelji gora, danes dobesedno naskakujejo pogosto nepripravljeni turisti, ki jih privabljajo posnetki z družbenih omrežij, zaradi katerih so ti vrhovi enako neustavljivi kot umetni. Inštitut Demoskopika v poročilu 2025 o skupnem indeksu turistične preobremenjenosti (ICST) uvršča Južno Tirolsko — in z njo celoten dolomitski lok — med italijanska območja z največjim turističnim pritiskom, ob bok Riminiju in Benetkam.

Vendar ima pojav v Dolomitih posebne značilnosti, zaradi katerih je še posebej zahrbten. Ne gre le za gnečo: škodo povzroča časovna in prostorska zgostitev toka. Tisoči obiskovalcev se stekajo na nekaj ikoničnih točk, ob istih urah dneva, da bi ovekovečili isti posnetek. Rezultat je poslabšano doživetje za samega turista in nevzdržen pritisk na gorske ekosisteme.

“

Ko turisti preštevilčijo domačine, gora neha biti prostor za življenje in postane fotografski studio na prostem.

— Istituto Demoskopika, Indeks turistične preobremenjenosti 2025

Posledice za bellunesško območje

Primer Auronza di Cadore je zgovoren. Občinski register je prvič padel pod tri tisoč prebivalcev — po drugi svetovni vojni jih je bilo več kot dvakrat toliko — medtem ko kraj vsako poletje gosti do petindvajset tisoč turističnih prenočitev v hotelih in zasebnih hišah. To demografsko neravnovesje ni osamljen primer: ponavlja se skoraj v vseh občinah pokrajine Belluno, ki gravitirajo k glavnim dolomitskim znamenitostim.

»Znamka Dolomiti«, izjemno močna tudi v tujini, je potegnila navzgor najemnine v vse širšem krogu. Platforme za kratkoročni najem so kanibalizirale stanovanjski trg: lastnikom se veliko bolj splača oddajati turistom za teden dni kot domačim delavcem za več let. Paradoks je, da danes tudi tisti, ki vodijo turistične objekte, težko najdejo osebje, pripravljeno na selitev, ker ni cenovno dostopnih stanovanj. Kdor je pripravljen rezervirati prenočišče tudi 50-60 kilometrov od gora zgolj zaradi privlačnosti znamke, pušča sezonske delavce brez strehe.

Varnost in krhkost ekosistemov

Dolomitski overturizem s seboj prinaša tudi dramatičen varnostni problem. Med junijem in julijem 2025 je Državni gorski reševalni korpus zabeležil 20-odstotno povečanje posredovanj v primerjavi s prejšnjimi leti, z 83 mrtvimi in 5 pogrešanimi. Ponavljajoč se vzrok: nepripravljeni turisti, ki se podajajo na zahtevne poti, gnani od želje po ponovitvi fotografije, videne na Instagramu, brez tehnične usposobljenosti in ustrezne opreme.

Okoljska škoda je enako resna. Povečan promet v dolinah in na gorskih cestah povzroča onesnaževanje zraka in hrup, ki motita divje živali. Poti, ki niso bile zasnovane za desettisoče sezonskih prehodov, popuščajo eroziji. Visokogorsko rastlinje, že tako krhko zaradi podnebnih razmer, teptajo tisti, ki stopajo s poti, da bi posneli popolno fotografijo.

Odgovori: omejeni promet, kvote in novi trgi

Institucionalni odgovori se množijo, čeprav so še razdrobljeni. Območja z omejenim prometom že delujejo na nekaterih občutljivih točkah, kot je Braisko jezero. Pri Tre Cime že leta razpravljajo o omejevanju dnevnih vstopov po vzoru Benetk. Predsednik dežele Veneto Luca Zaia je predlagal aplikacijo za upravljanje vstopov, razmišlja pa se tudi o vstopnicah za najbolj obiskana območja.

Odgovor pokrajine Belluno stavi na razsezonjenje: razporeditev tokov čez vse leto namesto stiskanja v poletne in zimske mesece. V to smer gre tudi Fondazione DMO Dolomiti Bellunesi, ki je odprla nove trge — od Kitajske do Združenih držav — da bi privabila obiskovalce v nizki sezoni. Samo v letu 2025 med junijem in septembrom ocenjujejo prihod okoli 4.000 kitajskih prenočitev, kar je nov pojav, ki ga omogoča tudi nova neposredna povezava Šanghaj-Benetke.

Glavni ukrepi, ki že veljajo ali so v razpravi:

• →Sezonska območja z omejenim prometom na glavnih dostopnih cestah do dolomitskih jezer in prelazov
• →Omejevanje vstopov na najbolj občutljivih območjih z obvezno spletno rezervacijo
• →Naložbe v lokalni javni prevoz za zmanjšanje pritiska osebnega prometa
• →Razpisi LAS za prenovo stavb, namenjenih nastanitvi sezonskih delavcev
• →Kampanje za vzgojo k spoštovanju gora, namenjene turistom, tudi v tujih jezikih
• →Promocija alternativnih poti stran od najbolj preobremenjenih hot spotov

Prihodnost: kakšen turizem za Bellunesške Dolomite?

Osrednje vprašanje ostaja odprto: je mogoče uskladiti ekonomsko vzdržen turizem z ohranjanjem območja, ki je prejelo najvišje svetovno potrdilo edinstvenosti? Odgovor ne more biti niti zapiranje dostopov niti vdanost v postopno propadanje. Zahteva celovito vizijo, ki v središče ne postavlja števila obiskovalcev, ampak kakovost doživetja in vzdržnost za tiste, ki v Dolomitih živijo vse leto.

Bellunesški Dolomiti, zgodovinsko turistično manj »razviti« od južnotirolskih in trentinskih smučarskih središč, imajo še vedno priložnost izbrati drugačen model: počasen, ozaveščen turizem, razpršen po območju. Izziv je, da te priložnosti ne zapravijo in se učijo iz napak območij, ki overturizem že plačujejo na svoji koži — in na svojem kamnu.

Viri: Istituto Demoskopika – Indice Complessivo di Sovraffollamento Turistico 2025; Linkiesta.it; IrpiMedia; Il Dolomiti; Corpo Nazionale Soccorso Alpino e Speleologico; Fondazione DMO Dolomiti Bellunesi; Regione Veneto; Provincia di Belluno; GAL Alto Bellunese. Podatki posodobljeni na poletje 2025.

Naslovna slika: Mattew Gave: https://www.pexels.com/it-it/foto/paesaggio-cielo-nuvole-esterno-10487641/