Ulica je poimenovana po Rodolfu Psaru (La Spezia, 7. november 1892 – Ciafa Gallina, 8. december 1940), italijanskem častniku.
RODOLFO PSARO
Rodolfo Psaro je bil italijanski častnik, poveljnik 7. alpinskega polka, ki je med drugo svetovno vojno posmrtno prejel zlato medaljo za vojaško hrabrost.
Življenjepis
Rodil se je v La Spezii 7. novembra 1892 in obiskoval gimnazijo v Brescii.
Decembra 1912 je vstopil v kraljevo vojsko kot častniški pripravnik in bil dodeljen 92. pehotnemu polku, julija 1914 pa je bil povišan v rezervnega podporočnika in dodeljen 77. pehotnemu polku.
V prvi svetovni vojni se je boril v 7. četi 77. polka in bil 12. oktobra 1916 na bojišču odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost, ker je bil ranjen med spopadom na Velikem Kribaku.
Leta 1916 je bil povišan v stotnika, po koncu vojne pa je bil poslan v Albanijo v sestavi jurišne enote, kjer je 19. junija 1920 prejel drugi vojni križ za vojaško hrabrost. Ob vrnitvi v domovino je bil premeščen k alpincem in naslednjih šest let služil pri 6. alpinskem polku.
Med letoma 1927 in 1930 je obiskoval tečaje vojaške šole, nato pa bil imenovan za načelnika štaba pri poveljstvu alpinske divizije Tridentina, dokler ni bil imenovan za podpolkovnika.
Premeščen k 2. alpinskemu polku je bil januarja 1940 povišan v polkovnika in nato služil pri alpinskem armadnem zboru kot načelnik štaba. Po vstopu Italije v vojno 10. junija 1940 je sodeloval v operacijah na zahodni fronti.
21. septembra istega leta je bil imenovan za poveljnika 7. alpinskega polka, novembra pa poslan na grško-albansko fronto.
Na čelu bataljonov “Feltre”, “Cadore” in “Belluno” je padel v boju v kraju Ciafa Gallina popoldne 8. decembra 1940, medtem ko je osebno usklajeval delovanje enot pod svojim poveljstvom.
V počastitev njegovega spomina mu je bila podeljena zlata medalja za vojaško hrabrost. Po njem so poimenovane ulice v Bellunu, Feltreju in Brescii.[2]
Odlikovanja
Zlata medalja za vojaško hrabrost:
“S svojima bataljonoma Feltre in Cadore je hrabro in zmagovito zdržal naval premočnih sovražnih sil. Med takojšnjim protinapadom, ki ga je sprožil in spretno ter drzno vodil, da bi zlomil sovražnikovo predrznost, je smrtno zadet padel na čelu svojih veličastnih alpincev. Vzvišen lik vojaka in junaškega poveljnika, najsvetlejši zgled poguma, zaničevanja nevarnosti in pokorščine sveti postavi domovine. Albanija – Ciafa Gallina, december 1940.”
Vojni križ za vojaško hrabrost
“Poveljnik voda je pod ubijalskim sovražnim ognjem s primernim zaničevanjem nevarnosti spodbujal svoje može, dokler ni bil hudo ranjen v nogo. Veliki Kribak, 12. oktobra 1916.”
Vojni križ za vojaško hrabrost
“Valona, 19. junija 1920”
Častnik reda italijanske krone
Povzeto po Wikipedia.it
Proud sponsor of this Info Point
