Ulica je poimenovana po Ippolitu Caffiju (Belluno, 16. oktober 1809 – Vis, 20. julij 1866), italijanskem slikarju.
IPPOLITO CAFFI
Rodil se je Giacomu in Marii Castellani, študiral pa je v Bellunu, nato v Padovi pri bratrancu slikarju Pietru Paolettiju, ki je delal skupaj z drugim belluneškim slikarjem neoklasicističnega okusa Giovannijem De Minom, in nazadnje na akademiji v Benetkah, kjer je lahko spoznal beneške vedutiste 18. stoletja. Zgled tega obdobja je njegov Rialtov most v Ca’ Pesaro.

V tem okolju resne prizadevnosti, a skromnega zamaha, je Caffi začel čutiti nelagodje: januarja 1832 se je najprej preselil v Padovo k bratrancu slikarju Pietru Paolettiju, ki je delal skupaj z drugim belluneškim slikarjem neoklasicističnega okusa Giovannijem De Minom, nato na akademijo v Benetke, kjer je lahko spoznal beneške vedutiste 18. stoletja. Nazadnje je skupaj z bratrancem Paolettijem odšel v Rim. Ob delu v njegovi delavnici je Caffi izpopolnil svojo tehniko in poglobil zvrst vedute. V začetku leta 1833 je odprl svoj atelje in se posvetil slikanju po naravi ter risbi.

Čeprav je stalno prebival v Rimu, se je pogosto selil v druga mesta, da bi razstavljal svoja dela. V Rimu se je tudi popeljal z balonom na vroč zrak, kar ga je tako prevzelo, da je naslikal dve skoraj romantični sliki.
Leta 1841 je poslikal rimsko dvorano kavarne Pedrocchi v Padovi. Leta 1843 je odpotoval v Neapelj in od tam na Vzhod ter obiskal Atene, Turčijo, Palestino in Egipt; v Italijo se je vrnil leta 1844, poln skic in del.

Leta 1848 je zapustil Rim in odšel v Furlanijo, kjer se je pridružil vojni proti Avstriji; ujet je pobegnil in za leto dni obstal v Benetkah. Leta 1849 se je naselil v Genovi, nato v Švici in leta 1850 v Torinu.
Po vrsti potovanj v London, kjer je razstavljal na svetovni razstavi, v Pariz in Španijo se je leta 1855 vrnil v Rim, od leta 1858 pa spet v Benetke, kjer so mu sodili zaradi “zločina javnega nasilja”.
Leta 1860 je bil tri mesece politični zapornik v zaporu San Severo zaradi pogostih obiskov Torina in Milana, ki so vzbujali sum avstrijskih oblasti. Od tam se je vrnil v Milano, nato odšel v Neapelj in se pridružil garibaldinski vojski. Po letu 1860, z združitvijo Italije, se je Caffi vrnil v Benetke in znova začel slikati.

Umrl je ob potopu ladje Re d’Italia med bitko pri Visu leta 1866, sredi tretje osamosvojitvene vojne, potem ko je zapustil Benetke in odšel v Firence ter od tam v Taranto; njegov konec je v verzih ovekovečil prijatelj pesnik Sebastiano Barozzi v XXXVIII. poglavju svoje obsežne pesnitve Cronaca del popolo durante la redenzione d’Italia: “Razbite ladje tu in tam / ena tone, druga je plen ognja. / In Caffi sredi valov, sopihajoč, izmučen, / izginja in se spet in spet vrača. // In jokajoč: – O ljubljeni Ippolito, / ah, na kakšen način izpolnjuješ svojo obljubo!… / Silna ljubezen do umetnosti in velika vdanost / domovini sta te zanjo pripeljali v smrt”[1].
Vse življenje si je uspel ohranjati precej visoko življenjsko raven s prodajo svojih slik, med katerimi je nekatere ponovil zelo velikokrat, evropskim plemičem, tudi samemu avstrijskemu princu.
Caffijevo delo, čeprav navdihnjeno z zgledi beneškega 18. stoletja, je uspelo posodobiti slikarski besednjak vedut, tako z raziskovanjem novih zornih kotov, na primer v nočnih prizorih, kot z nenavadnimi temami, kakršen je polet balona.
Čeprav je bil za življenja zelo cenjen, je moral Caffi na resno obravnavo umetnostnih zgodovinarjev čakati do sredine šestdesetih let 20. stoletja. Z veliko razstavo, pripravljeno v Benetkah ob stoletnici smrti, je prišlo do ponovnega ovrednotenja njegovega slikarstva. Njegov slikarski opus je bil zelo obsežen in del njega je izgubljen.
V mestnem muzeju v Bellunu hranijo le nekaj del:
Nočna slavnost pri San Pietro di Castello (olje na platnu);
Cerkev Salute in Veliki kanal v snegu (olje na platnu);
Karavana v puščavi (olje na platnu);
Belluno in Monte Serva (olje na platnu);
Trg svetega Marka v megli (olje na platnu).
Druga platna so v zasebnih zbirkah, številna dela pa hranijo muzeji, vile in palače v mnogih italijanskih in evropskih mestih, med drugim v Vatikanu, Kobenhavnu, Rimu, Torinu, Trevisu, Trstu in Benetkah.
Povzeto po Wikipedia.it
Proud sponsor of this Info Point

