Alta Via št. 1

Alta Via št. 1

(zamisel Tonija Sanmarchija)

Od jezera Braies do Belluna

Piero Rossi se je oprl tudi na program dolomitskih poti, ki ga je Mario Brovelli predstavil v članku v reviji “Lo Scarpone” 1. septembra 1966, in leta 1969 predlagal ta veličastni prehod, ki iz lepe doline Braies na Pustriškem prek mogočnih in slavnih dolomitskih katedral pripelje v Belluno.

Njegova dragocena knjižica, ki je izšla istega leta in je bila tedaj prava novost, je nosila naslov “Alta Via delle Dolomiti”, imela je številko 1 in jo je izdala založba Tamari Editori v Bologni, v naslednjih letih pa je doživela več izdaj. Tudi ta Alta Via ima, tako kot njene slavne sestre, značilnosti dolge ture, ki jo je mogoče razdeliti na več dnevnih etap.

Koče in stalni bivaki (kdor pa želi intenzivno podoživeti stara junaštva, si lahko pomaga tudi s šotorom in spalno vrečo) nudijo zavetje na počivališčih. Osnovna trasa poteka po stezah, ki za dobrega pohodnika niso posebej zahtevne in so na izpostavljenih ali skalnatih odsekih vedno zavarovane.

Tu in tam, kjer je gora ostala pri časih pionirjev in kjer nemoteno živijo le gamsi, so težave večje, večinoma psihološke narave: odročnost, precejšnje višinske razlike, surovo okolje, pomanjkanje vode, veliki molk…

In megle, ki pogosto hitro padejo in zavijejo okolico v vato! Kakor koli, ta Alta Via vodi skozi resnično izjemne in edinstvene kraje, v divje srce Dolomitov. Najbolj izkušenim – in njihovim željam – je na voljo nekaj alternativ klasični trasi: različice, ki so tehnično zahtevnejše in bolj nagrajujoče, saj vodijo po zračnih ferratah ali se povzpnejo na zgodovinske vrhove posameznih skupin.

Ta Alta Via prečka nekatere slavne skupine Dolomitov, ki so ostale precej varne pred pisano in pogosto neurejeno množico bolj ali manj naključnih turistov. V srce teh skupin… avtomobil ne pride, zato tam, z žal potrebnimi izjemami, ni množičnega vdora motilcev.

Tu se je dovolj le malo oddaljiti od dna doline, da si v miru in se znajdeš v pravi, prvinski in neokrnjeni gori. To so besede Tonija Sanmarchija (drugega “izumitelja visokih poti”), ki so trideset let pozneje še vedno aktualne. Oddelek za turizem pokrajinske uprave Belluno, ki mu gre zasluga za to izvedbo, si prizadeva za ovrednotenje “domačih gora” in skuša – tudi s tem delom – pohodnikom ponuditi čim bolj posodobljene informacije.

Zaradi korektnosti naj omenimo, da so nekateri avtorji spremenili prvotno zaporedje trase in jo prilagodili osebnemu okusu, okusu svojih bralcev ali turističnim potrebam; tu in tam so spremenili izvirno italijansko traso in podaljšali pot na 18–20 dni s pretirano kratkimi etapami.

Res je, da bi bile to idealne, sproščujoče in prijetne počitnice, a mi smo raje ostali pri izročilu “starih časov”, torej pri približno 12 dneh, čeprav se lahko kakšna etapa zdi po dolžini nekoliko stroga.

Tudi v našem primeru je bilo v primerjavi z vodnikom Piera Rossija, ki je izšel v več izdajah – minilo je že petintrideset let in izvirnika ni več mogoče dobiti – na prvotni trasi opravljenih nekaj sprememb in manjših posodobitev. V teh letih se je namreč marsikaj spremenilo, tako morfološko kot zaradi ustreznih posegov organov, pristojnih za vzdrževanje in opremljanje posameznih odsekov poti.

To ni v ničemer zmanjšalo izvirnosti dela in zamisli; kvečjemu je šlo za željo, da bi ju izboljšali in še bolj oplemenitili, v spoštljivem spominu na Piera Rossija, ki so mu bile te gore smisel življenja.

Iz knjige ALTA VIA n. 1 – 1. PONATIS 2007

Dolomiti Turismo srl

Via R. Psaro, 21 – 32100 Belluno, tel. 0437.940084 www.infodolomiti.it

Izdaja v celoti pregledana in posodobljena; uredil Italo Zandonella Callegher

Kdaj iti in česa ne zamuditi

Alto Vio št. 1 se praviloma hodi od konca junija do konca septembra, ko so koče ob poti odprte in prelazi brez snega. Med najlepšimi pogledi so skupina Tre Cime di Lavaredo, jezero Sorapis z turkiznimi vodami in planota Cadini, pa tudi dolg sklepni greben, ki se spušča proti dolini Piave in Bellunu. Pot je primerna tudi za tiste, ki se prvič lotijo večdnevnega prehoda, saj lahko računajo na dobro mrežo koč in na izstopne poti v dolino.

Kdor išče naravno nadaljevanje poti, lahko Alti Vii št. 1 pridruži bližnjo Alto Vio št. 2, pot legend, ki poteka nekoliko bolj zahodno med skupino Sella in Pale di San Martino. Celoten pregled vseh osmih dolomitskih poti z etapami, zahtevnostjo in povezavami na posamezne trase najdeš na strani Visoke poti Dolomitov.