Alta Via št. 4

Alta Via Dolomitov št. 4 ali Grohmannova visoka pot

(zamisel Tonija Sanmarchija)

Od San Candida na Pustriškem do Pieve di Cadore po gorskih stezah

“Alta Via št. 4 je posvečena Paulu Grohmannu, velikemu dunajskemu alpinistu, ki je kmalu po sredini prejšnjega stoletja kot prvi premagal – poleg ampezzanskih – tudi dolomitske velikane, ki jih zajema ta visoka pot: Tre Scarperi, Crodo dei Baranci, Cimo Grande di Lavaredo, Cristallo, Sorapiss in Antelao.”

Tako je zapisal Toni Sanmarchi v uvodu k svojemu vodniku “Alta Via di Grohmann n. 4”, ki ga je založba Tamari iz Bologne izdala leta 1973 in 1976. Povedati pa je treba, da so se njegova raziskovanja v tem delu Dolomitov začela že leta 1942 (glej Dalle Marmarole al Sorapiss v “La Rivista Mensile del Club Alpino Italiano”, št. 1-2, 1946, str. 3–9), ko je preučil in ugotovil dejansko možnost prehoda po “Banco di Sorapiss”, torej po zagotovo najzahtevnejšem odseku tega, kar bo pozneje postalo Alta Via št. 4.

To poimenovanje se je rodilo iz programa dolomitskih poti, ki ga je zasnoval Mario Brovelli in ki je izšel v članku v reviji “Lo Scarpone” 1. septembra 1966. Šele pozneje se je Sanmarchi lotil opisa te veličastne poti, ki z ravnine San Candida na Pustriškem pripelje v zgodovinsko mestece Pieve di Cadore.

Tudi ta Alta Via ima, tako kot njene slavne sestre, značilnosti dolge ture, ki jo je mogoče razdeliti na več dnevnih etap. Koče in stalni bivaki (pa tudi šotor in spalna vreča) nudijo zavetje na počivališčih.

Grohmannova visoka pot poteka izključno v visokih Dolomitih, kjer sledi mulatjeram in stezam, ki so skoraj vedno v dobrem stanju, označene in tam, kjer je potrebno, zavarovane. V bistvu gre za pot dobre pohodniške in ne toliko alpinistične ravni, saj nima posebej zahtevnih težav.

Le odsek koča Vandelli–bivak Comici–Colli Neri, zavarovan s fiksnimi vrvmi, zahteva nekaj alpinistične prakse. Najbolj izkušenim – in njihovim željam – je na voljo nekaj alternativ klasični trasi: različice, ki so tehnično zahtevnejše in bolj zadovoljijo okus iskalcev močnih vtisov.

Gorske skupine, ki jih ta Alta Via prečka, so zelo znane, med najbolj opevanimi v Alpah. Prav zato je pot izjemno zanimiva, tako zaradi lepote dolomitskih oblik kot zaradi njihovega zgodovinskega pomena.

Nekateri odseki na Rondoi-Baranci, med Cadini di Misurina ali v Sorapissu so, prehojeni v opisani smeri, še danes izjemno divji in tihi; tu pohodnik znova najde tisti občutek prvinske gore in divjine, ki tako razveseli ljubitelje samote in miru.

Oddelek za turizem pokrajinske uprave Belluno, ki mu gre zasluga za to izvedbo, si prizadeva za ovrednotenje “domačih gora” in skuša – tudi s tem delom – pohodnikom na visoki poti ponuditi čim bolj posodobljene informacije.

Zaradi korektnosti naj omenimo, da so nemško govoreči avtorji spremenili prvotno zaporedje trase in jo prilagodili osebnemu okusu, okusu svojih bralcev ali turističnim potrebam; tu in tam so izvirno italijansko traso popačili s čudnimi različicami in visoko pot pretirano podaljšali: deset dni namesto šestih, z etapami, dolgimi tudi le eno uro na dan!

Res je, da bi bile to idealne, sproščujoče in prijetne počitnice, a mi smo raje ostali pri normalnosti “starih časov”, čeprav se lahko kakšna etapa zdi po dolžini nekoliko stroga.

Tudi v našem primeru je bilo v primerjavi z vodnikom Tonija Sanmarchija, ki je izšel v dveh izdajah – minilo je že trideset let in ni ga več mogoče dobiti – na izvirni trasi opravljenih nekaj sprememb in manjših posodobitev. V teh letih se je namreč marsikaj spremenilo, tako morfološko kot zaradi ustreznih posegov organov, pristojnih za vzdrževanje in opremljanje posameznih odsekov poti.

To ni v ničemer zmanjšalo izvirnosti dela in zamisli; kvečjemu je šlo za željo, da bi ju izboljšali in še bolj oplemenitili, v spoštljivem spominu na Tonija Sanmarchija, imenovanega “Capitan Barancio”.

Iz knjige ALTA VIA n. 4 – 1. PONATIS 2006

Dolomiti Turismo srl

Via R. Psaro, 21 – 32100 Belluno, tel. 0437.940084 www.infodolomiti.it

Izdaja v celoti pregledana in posodobljena; uredil Italo Zandonella Callegher

Kdaj iti in česa ne zamuditi

Alta Via št. 4, posvečena dunajskemu alpinistu Paulu Grohmannu, enemu od pionirjev raziskovanja Dolomitov, se hodi od konca junija do konca septembra in prečka nekatere najbolj prepoznavne in obiskane skupine celotnega dolomitskega loka: Sekstenske Dolomite, Cristallo in Tofane, s pogledi, ki segajo od Tre Cime di Lavaredo do kotline Cortine d’Ampezzo. Pot izmenjuje pohodniške odseke z bolj izpostavljenimi prehodi in je idealna za tiste, ki želijo od blizu spoznati simbolne kraje prvega alpinističnega raziskovanja Dolomitov.

Za nadaljevanje poti proti jugu se Alta Via št. 4 idealno poveže z Alto Vio št. 3, potjo gamsov, ki prek Pelma in Civette pripelje do Longaroneja. Vseh osem poti z etapami, zahtevnostjo in povezavami na posamezne strani je zbranih v pregledu Visoke poti Dolomitov.