Na pragu Beluneških Dolomitov Feltre hrani eno najbolje ohranjenih zgodovinskih jeder v deželi Veneto: renesančno zasnovo, ki jo je po požaru v letih 1509-10 želela Serenissima, obdano s še skoraj nedotaknjenim obzidjem iz 16. stoletja.
Od rimskih začetkov do Serenissime
Začetki Feltreja segajo v rimsko dobo: po Pliniju Starejšem je mesto, ki so ga sprva naseljevali Reti, postalo municipium ob cesti via Claudia Augusta Altinate, starodavni povezavi med beneško laguno in Bavarsko. Arheološko območje na stolnem trgu še danes hrani retijske, rimske in zgodnjesrednjeveške sledi.
Leta 1404, po smrti vojvode Giana Galeazza Viscontija, se je Feltre prostovoljno predal Beneški republiki in s tem začel dolgo obdobje blaginje. Med vojno Kambrejske lige so leta 1509-10 mesto požgale in opustošile čete Maksimilijana Habsburškega. Obnova, ki so jo naročile Benetke, je Feltre spremenila v dovršeno renesančno prizorišče, ki ga je še danes mogoče brati v mestni zasnovi.
Piazza Maggiore, srce mesta
Trg Piazza Maggiore (uradno piazza Vittorio Emanuele II), razporejen na več ravneh, obvladuje osrednji stolp gradu Alboino, obdajajo pa ga renesančne palače, kot so Palazzo Gazzi, Palazzo Guarnieri in Palazzo Cingolani. Na njem stojijo Lombardeskijev vodnjak (1520) pred cerkvijo svetega Roka, spomenika Vittorinu da Feltre in Panfilu Castaldiju ter lev svetega Marka. Tu poteka prvo nedeljo v avgustu tradicionalni Palio di Feltre.
Pročelja hiš v starem mestu, zlasti ob ulicah via Mezzaterra in via Borgo Ruga, ohranjajo freske iz 16. stoletja, nekatere pripisane feltrejskemu slikarju, znanemu kot «Morto da Feltre».
Obzidje in beneška mestna vrata
Obzidje Feltreja, začeto leta 1179 na pobudo škofa Druda da Camino in dokončano v srednjeveški obliki do leta 1220, so Benetke prenovile med koncem 15. in začetkom 16. stoletja, z bastijonskimi stolpi in strelnimi kamrami, po načrtu, ki ga pripisujejo Dioniziju iz Viterba. V njem se odpirajo Porta Imperiale proti ulici Mezzaterra, Porta Oria proti Borgo Ruga, ki še ohranja izvirna lesena krila, in Porta Pusterla. Feltre je danes vključen v Združenje obzidanih mest dežele Veneto.
Gledališče de La Sena in Škofijska palača
Palazzo della Ragione, danes sedež mestne uprave na trgu delle Biade, v svoji notranjosti hrani gledališče de La Sena, imenovano tudi «mala Fenice»: tu so leta 1730 krstno uprizorili dela Carla Goldonija, ohranjeno pa je tudi leseno gledališče iz leta 1802.
Od njega je ločena Škofijska palača, ki se je od 13. stoletja razvijala okoli dveh mestnih stolpov, poškodoval jo je potres leta 1348, v 14. in 15. stoletju pa so jo razširili; obnovljena je od leta 1999, od leta 2018 gosti Škofijski muzej. Sostolnica svetega Petra Apostola, državni spomenik zunaj starega obzidja, med drugim hrani monolit, ki je služil kot škofovski prestol.
Feltre kot izhodišče
Feltre je tudi idealen vhod v Feltrino in v bližnji Narodni park Beluneške Dolomiti: od tod se med drugim začneta vzpon na prelaz Croce d’Aune, kjer se je leta 1927 rodila zamisel o hitri sponki Tullia Campagnola, in gravel pot od Feltreja do Cima Grappe.
Viri: Wikipedija, Associazione Città Murate del Veneto, Škofijski muzej Belluno-Feltre, Italijanski touring klub.
